Divji losos z aljaske, Sockeye

Morska hrana je znana po tem , da je bogata z Omega- 3 maščobnimi kislinami in aljaški losos je sigurno prava izbira. Poleg odličnega okusa, je vir različnih vitaminov in mineralov pomembnih za naše telo. Aljaški losos vrste Sockeye, vsebuje največ hranljivih snovi od vseh vrst lososa. Če vzamemo za primer 140 gramski file vsebuje:

• 214 kalorij
• 0 g karbohidratov
• 10 g maščob od tega 1,58g Omega-3 in 0,11g Omega-6
• 30,5 g proteinov

V spodnji tabeli si poglejmo katere in koliko pomembnih vitaminov in mineralov vsebuje aljaški losos vrste Sockeye, navedeni so tudi priporočeni dnevni odmerki:

• Vitamin B12 180%
• Selen 60%
• Vitamin B3 55%
• Fosfor 35%
• Vitamin B1 25%
• Vitaminm B2 25%
• Vitamin B6 20%
• Vitamin B5 15%
• Kalij 15%
• Magnezij 10%

Kot lahko vidimo je aljaški losos vrste Sockeye izjemno bogat z B vitamini in Selenom. Tudi koža naljaškega lososa je užitna, saj tudi ta vsebuje določene hranilne snovi in velike količine Omega-3 maščobnih kislin, zato je nikar ne mečite vstran.

Kot pri vseh ostalih živalih, je tudi pri lososu pomembno vedeti ali je ta divji ali gojen. Nekatere razlike so opazne že s prostim očesom. File divjega aljaškega lososa vrste Sockeye je temno rdeče barve, ta barva je produkt antioksidanta Astanksantin-a (o tem malo več kasneje). Divji losos vsebuje te pomembne sestavine za naše zdravje seveda veliko več. Razliko med gojenim lososom v bazenih in divjim aljaškim lososom boste zlahka opazili tudi v okusu in teksturi, saj je le-ta pri divjem bolj intenziven, tekstura pa zaradi manj masti bolj čvrsta. Kot je v naravi vsake divje živali, je tudi v naravi lososa, da se prosto giblje, raste in prehranjuje v morju saj je to tudi njegov naravni življenjski prostor. Le v svojem naravnem življenjskem prostoru lahko razvije svoje mišice, kuri maščobo ter se prehranjuje z naravno hrano, katera prihaja iz morja. Glavno hrano mu predstavljajo morski organizmi kot so: sardine, skuše, kozice…

Pri gojenih lososih pa je zgodba popolnoma drugačna. Svoje življenje preživijo v zaprtih umetnih večinoma onesnaženih bazenih. Takšna riba se giblje v omejenem prostoru, hrane ji ni potrebno uloviti, tista ki jo dobi pa je nenaravna, mastna (žita, koruza) ter polna dodatkov škodljivih za naše telo. Niso redki primeri, ko se gojenim lososom dodajajo hormoni rasti, antibiotiki in celo željena barvila za barvo njihovega mesa. Posledično je gojen losos tudi bolj zamaščen od divjega in v enakem času zraste tudi do trikrat več od divjega.

Velika prednost divjega aljaškega lososa je tudi v neprimerno boljšem razmerju omega-3 in omega-6 maščobnih kislin.

Cenjenost lososa v svetovni kulinariki je upravičljiva le pod pogojem, da je losos divji. Saj le divji losos je vir omega-3 maščobnih kislin, beljakovin in ostalih pomembnih hranil, sočasno pa vsebuje izredno malo škodljivih težkih kovin (živo srebro, kadmij, svinec …) v primerjavi z gojenim lososom. Prav divji aljaški losos vrste Sockeye je na tem področju vodilni med ostalimi vrstami lososa.

Kot smo že omenili je za značilno rdečkasto barvo lososovega mesa zaslužen antioksidant Astanksantin. Za njegovo proizvodnjo je potrebna pravilna in naravna prehrana (skuše sardine, kozice…).
Manjko le teh je tudi glavni razlog za bolj bledo barvo gojenih lososov. Nekaterim gojenim lososom po želji za bolj živo rdečo barvo dodajajo celo Kantaksatin, ta pa se uporablja za samoporjavitev kože in je v določenih državah zaradi svojih negativnih vplivov na ljudi celo prepovedan.

V spodnji tabeli je prikazana Primerjava pomembnih hranilnih snovi med divjim in gojenim aljaškim lososom vrste Sockeye:

Aljaški divji losos vrste Sockeye je najboljši vir omega-3 maščobnih kislin, katere ščitijo in izboljšujejo naš kardiovaskularni sistem. Še posebej dobro vpliva na:

• zmanjšanje trigliceridov
• normaliziranje ritma srčnega utripa
• izboljšuje pretok krvi
• znižuje visok krvni pritisk

Raziskave so pokazale, da omega-3 maščobne kisline pomagajo ščititi pred srčno aritmijo, katera je pri ljudeh brez drugih posebnih težav s srcem največji vzrok za nenadne smrti.

Dejstvo je, da je divji aljaški losos neprimerno bolj zdrav za konzumiranje.
Gojenim med hrano v gojiščih dodajajo tudi antibiotike, rastni hormon in razne pesticide proti parazitom. Glede na ciljno tržišče jim dozirajo tudi barvilo za bolj živo rdečo barvo. Takšen način gojenja pa ima seveda negativen oz. celo škodljiv vpliv na naše zdravje ter je lahko razlog za številne resne zdravstvene probleme in nevšečnosti.

Kot smo že omenili ima divji aljaški losos vrste Sockeye številne odlične vplive na naše zdravje. Uživanje EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) pomaga našemu telesu zvišati dobri holesterol, obenem pa uravnava razmerje trigliceridov (pravilno razmerje je pomembno saj v preveliki količini slabo vplivajo na zdravje srca). Zato je priporočljivo zaužiti tedensko 2-3 porcije divjega aljaškega lososa vrste Sockeye.

Kadar je telo izpostavljeno stresu, bakterijam itd. je naravna reakcija telesa vnetje. Redno uživanje divjega aljaškega lososa pomaga našemu telesu pri boju z bakterijami in virusi ter pripomore k izboljšanju imunskega sistema. Omega-3 maščobne kisline zavirajo nastanek alzheimerjeve bolezni, diabetesa druge stopnje, revmatoidnega artritisa, astme, …

V današnjih časih ljudje zaužijejo premalo selena. K temu botruje predvsem njegovo pomanjkanje na večini območij zemeljske prsti. Ker pa je selen zelo pomemben za naše telo, lahko njegovo pomanjkanje privede do številnih zdravstvenih težav. Divji aljaški losos vrste Sockeye je odličen vir selena. Porcija 140g lososa zagotovi 60% priporočenih dnevnih vnosov selena.
Pomanjkanje selena lahko spodbudi:

• slab imunski sistem,
• utrujenosti,
• slabo plodnost,
• poškodbe na koži, nohtih in laseh,
• kardiovaskularno bolezen.

Dokozaheksaenojska (DHA) spada v skupino omega-3 maščobnih kislin in je še kako pomembna za zdravje naših možganov. Možgani jo potrebujejo za normalno delovanje in svojo zaščito. Divji aljaški losos vrste Sockeye je odličen vir te kisline, katera je zaslužna za kognitivno zdravje Japonskih starostnikov. Japonski starostniki imajo v telesu tudi do dvakrat večjo količino DHA od ostalih prebivalcev drugih držav podobne starosti. Znanstvene raziskave so pokazale, da DHA kislina ščiti možgane pred boleznimi kot so:

• Alzheimerjeva bolezen,
• Parkinsonova bolezen,
• Vaskularna demenca.

Poleg vseh ostalih pomembnih antioxidantov vsebuje divji aljaški losos vrste Sockeye tudi astaxanthin, kateri ima na naše zdravje široko paleto pozitivnih učinkov. Med drugimi:

• pomaga našemu telesu pri obrambi pred stresom in vnetji,
• ščiti našo kožo pred UV svetlobo,
• zmanjšuje znake staranja na koži,
• dobro vpliva na vid in arterijski krvni tlak v srčno žilnem sistemu.

Kljub temu, da ta antioxidant vsebujejo tudi nekatera druga živila (sadje, zelenjava, čokolada, kava…) pa ga najdemo v največjih koncentracijah prav v divjem aljaškem lososu vrste Sockeye.

Ljudje kateri bolehajo za boleznimi srca in ožilja bi morali zaužiti veliko omega-3 maščobnih kislin, saj imajo številne zdravilne vplive. Kopičenje arterijskega plaka na žilah lahko ima številne negativne posledice na naše telo, v najslabšem primeru lahko vodi tudi v srčni napad. Divji aljaški losos vsebuje velike količine DHA (Dokozaheksaenojska kislina) in EPA (eikozapentaenojska kislina). Te kisline odlično vplivajo na naše žile in preprečujejo njihovo pokanje, poleg tega pa imajo tudi protivneten učinek. Zaradi teh pomembnih lastnosti, nam tudi zdravniki svetujejo redno uživanje rib.

Številne raziskave so pokazale, da omega-3 maščobne kisline omilijo simptome depresije. Redno uživanje divjega aljaškega lososa vrste Sockeye tako pripomore k našemu boljšemu počutju in razpoloženju ter blagodejno vpliva na simptome depresije.

Omega-3 maščobne kisline so zelo pomembne za naše telo, saj igrajo ključno vlogo pri delovanju možganov, zaviranju raznih vnetji, skrbijo za naš srčno žilni sistem itd. Ker jih naše telo ne proizvaja samo, smo jih prisiljeni zaužiti s prehrano. Prav divji aljaški losos vrste Sockeye je največji in eden izmed najbolj zdravih virov omega-3 maščobnih kislin.