When buying a steak, make sure it really is the BEST!

1. slovenska spletna trgovina z vrhunsko ponudbo zorjenih steakov!

Pogosta vprašanja

Možnosti plačil, postopek nakupa

Kakšne so možnosti plačil?

Plačila sprejemamo po predračunu z nakazilom na naš transakcijski račun. Ob oddaji naročila boste na vpisan email naslov prejeli predračun in vsa potrebna navodila.

IBAN: SI56 0510 0801 5571 790 (Abanka d.d.)
SWIFT/BIC: ABANSI2X
Namen: Vpišite št. predračuna
Sklic: Vpišite št. predračuna

Kako opravim spletno naročilo?

Izberite željeno težo produkta in ga nato dodajte v košarico. V košarico lahko dodate več produktov in nato zaključite nakup na blagajni. Za oddajo naročila vpišite vse potrebne informacije ter kliknite na gumb “Kupite sedaj”. Na vpisan email naslov boste prejeli predračun z vsemi podatki za bančno nakazilo na naš TRR račun. Ko bo nakazilo zabeleženo bomo naročilo tudi odpremili in oddali v dostavo. O približnem dnevu in času dostave boste predhodno obveščeni.

Dostava, vračila in pakiranje

Kakšen je strošek dostave?

Strošek dostave znaša 9,90€. Za vsa naročila nad 150€ pa je dostava brezplačna. Živila dostavljamo z lastno dostavno službo v hlajenem oz. frigo vozilu.

Kako dostavljate naročila?

Naročila dostavljamo z vozilom s hladilnico po strogem mednarodnem HACCP standardu.

Kako pakirate pakete in živila?

Sveža živila so vakuumsko zapakirana v embalaži in zaščitena v kartonski škatli ter hlajena na predpisano temperaturo. Manjši del prodajnega programa je v zamrznjenem stanju, ki je prav tako ustrezno hlajen na nižjo temperaturo.

Kako hitro bom dobil(a) naročilo?

Večino naročil dostavimo že v nekaj delovnih dnevih od zabeleženega plačila. Predhodno boste obveščeni o dostavi. V redkih primerih si pridržujemo pravico dostave najkasneje v 7-ih delovnih dneh.

V kolikor ste časovno omejeni poskrbite, da boste naročilo oddali pravočasno. Kasnejših reklamacij zaradi pokvarljivosti živil žal ne moremo sprejeti.

Ali lahko naročilo vrnem?

Možnost vračila ne velja za blago, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro poteče rok uporabe. To velja za vso meso, ribe, omake, začimbe in ostala živila.

Prejel(a) sem napačen produkt, kaj naj naredim?

V kolikor ste prejeli napačen produkt nas o tem nemudoma obvestite na št.: 031 362 011. Medtem poskrbite, da bo produkt hranjen na ustrezni temperaturi.

Kako uveljavljam reklamacijo?

V primeru reklamacije prejetega blaga, vas naprošamo za sledeče reagiranje:

  • Podrobnosti reklamacije pisno sporočite na naslov steakshop@stari-pisker.com. Obvezno pripišite tudi št. računa.
  • Istočasno vas prosimo, da pokličete našo dežurno osebo, g. Kristijana na št.: 040 214 470, ki je odgovorna za to področje.
  • Reklamirani produkt v originalni embalaži obvezno hranite v hladilniku do dokončne rešitve reklamacije.
  • Brez materialnega dokazila o reklamiranem produktu(ih), reklamacije ne moremo obravnavati.

Informacije o steakih, produktih in pripravi

Hramba in rok uporabnosti

Steake in ostalo sveže meso v vakuumski embalaži hranite v hladilniku na temperaturi 0 – 4°C. Rok uporabnosti je 7 dni.

Zamrznjena živila imajo v zamrzovalniku (temperatura pod lediščem) priporočen rok uporabe do 6 mesecev.

Kakšen je najbolj osnovni recept priprave steaka?
  • Ponev segrejte na visoko temperaturo, da steak obdrži sočnost.
  • Steak vzemite iz hladilnika eno uro pred peko. Tako se notranje plasti mesa bolje pečejo.
  • Za okrepitev okusa steaka naredite zareze po mišičnih vlaknih.
  • Če zrezek obrnete več kot enkrat, boste ustavili karamelizacijo in pretok sokov, kar bo zmanjšalo nežnost vašega steaka.
  • Steak pecite glede na njegovo debelino (minuta na centimeter).
  • Steak mora biti pred peko suh, zato ga pred tem ne perite, saj se bo izsušil.
  • Za izboljšanje okusa steaka ga po peki enkrat posolite.
Kaj pomeni zorenje oz. staranje mesa?

Z zorenjem dobimo okusnejšo in mehkejšo govedino. Čas zorenja govedine je odvisen od dosega želene stopnje dozorelosti mesa in s tem povezanega značilnega okusa.

Za boljšo ponazoritev uporabimo vsem znano vinsko tematiko. Imamo sveža črna vina in težka barikirana črna vina. Med obema je velika razlika in vsa so okusna. Govedino lahko zorimo na dva načina, in sicer:

  • mokri način (wet aging), kjer v vakuumu shranjeno meso v določenem času pridobi le mehkobo in nič okusa;
  • suhi način zorjenja (dry aging), kjer na zraku nepakirano meso pridobiva mehkobo in dodatno lasten okus.

Za zorenje govedine ni enotnih receptov. Zorenje je pogojeno s spletom različnih dejavnikov:

  • z vrsto goveda,
  • z maščobno marmoriranostjo mesa,
  • z načinom prehrane živali,z razrezom živali v klavnici
  • z razrezom živali v klavnici
  • z želenimi preferencami končnega okusa itd.

Zorenje govedine je odvisno tudi od fizikalnih parametrov v zorilnici, od skladiščenja te in seveda od znanja osebe oz. oseb, ki se s to tehnologijo tudi ukvarja(jo). Pravilno suho zorjeno meso (ob predpostavki vseh predhodnih plusov) ima neprimerno žlahten in bogat vonj, na fizični otip se tkivo ne povrne takoj v prejšnjo lego, po barvi je temno rdeče in po okusu nekaj izjemnega.

Dovolj zorjeno meso lahko konzumiramo tudi surovo, npr. kot karpačo.

Stopnje pečenja steakov

Pot do popolnega steaka vodi tudi prek izbire najprimernejše stopnje pečenja oz. najprimernejše notranje temperature, kjer se s sklopom vseh preostalih pomembnih dejavnikov v steaku razvijejo najžlahtnejše harmonije okusov.

Stopnje:

  • ZELO SUROVO (blue):Meso je še temno rdeče barve, v sredini skoraj hladno, brez vidnih notranjih sokov, notranja sredinska temperatura je 27–30 °C.
  • SUROVO (rare): Zunaj zelo zapečeno, znotraj pri preseku temnejše rdeče barve, na sredini še malce rožnato. Meso je zelo sočno, sredinska temperatura je 30–35 °C.
  • SREDNJE SUROVO (medium minus): Meso je pri preseku še vedno temno rdeče barve, sočno z že vidnim kapljičastim solzenjem notranjega mesnega soka. Notranja sredinska temperatura je 40–45 °C.
  • SREDNJE PEČENO (medium): Po preseku je sredinska tretjina mesa rdeče rožnato obarvana, navzven pa dobi rjave odtenke, meso je še delno sočno. Sredinsko notranja temperatura je 46–50 °C.
  • BOLJ PEČENO (medium plus): To je zadnja varna stopnja pečenja, če želite pri steaku zaužiti še vsaj delček harmonije okusov. Po preseku je v notranjosti na sredini še malce rožnato rdeče barve, brez vidnih kapljic notranjega soka. Sredinska temperatura je 51–55 °C.
  • PREPEČENO (well done): Ta stopnja pečenosti steaka meji že na izsušenost mesa, brez notranje žlahtne sočnosti in temperiranih okusnih maščob. Po celem preseku je sivorjave barve, notranja temperatura je 65–70 °C.

Ob predpostavki drugih optimalnih dejavnikov boste zaznali najkompleksnejšo harmonijo okusov steaka v stopnjah »rare« in »medium rare«.

Kako začiniti steak?

Steak, če je kakovosten, je že sam po sebi zelo okusen in kakovosten kos mesa, zato ne potrebuje nikakršnih posebnih dodatnih začimb.

Pred peko ga je treba temperirati na dnevno temperaturo. Ko ga položimo na rešetko, se mu na zgornji strani doda groba sol in podobno še na drugo pečeno stran, ko ga na rešetki obrnete. Steak obrnemo samo enkrat, kar pa seveda ni pravilo. Pečenemu in »spočitemu« steaku lahko dodate še grob mleti poper oz. mešanico poprov.

Nekakovostni steaki pa se pri peki »rešujejo« z različnimi mešanicami začimb in premazov.

Kakšna je razlika med zrezkom in steakom?

Je in ni – kakor za koga. Če iščemo odgovor v slovarju, razlike med tema dvema besedama ni. Če pa ga iščemo v vsebinskem smislu, je zadeva drugačna.

Zrezki se praviloma režejo na tanke rezine, da se pozneje hitro popečejo ali ocvrejo. Steaki se praviloma režejo v debelejših rezinah s kostjo ali brez nje. Priporoča se minimalna debelina 25 mm in vse do 40 mm, kar je odvisno od vrste mesa in priprave. Zadostna debelina steaka omogoča notranjo sočnost mesnega tkiva – ob predpostavki pravilne priprave.

Katera je optimalna stopnja pečenja govejega steaka?

Najoptimalnejša stopnja pečenja govejega steaka je seveda takšna, kakršno si sami zavestno izberete. Izbira najoptimalnejše stopnje pečenja je odvisna od vrste živali in steaka, maščobne marmoriranosti in dobe zorenja. Dokončno odločitev je treba seveda sprejeti po večkratnih kulinaričnih izkušnjah, povezanih s to temo.

Najprej je treba upoštevati naslednje:

  • pecite le sobno temperiran steak,
  • zunanji površini močno zapecite na zelo močni temperaturi,
  • pečen steak posolite z grobo morsko soljo,
  • odločite se za stopnjo pečenja »rare« ali »medium rare«,
  • sledite notranji sredinski temperaturi 30–40 °C, ne več,
  • ko steak odstranite z rešetke, naj pečen počiva na toplem 5–10 minut, da se notranje sile umirijo,
  • steak režite prečno na vzdolžna notranja mišična vlakna,
  • ko na prerezu steaka zaznate male kapljice solzenja notranjega mesnega soka, je zmaga vaša
Zakaj je zorjen steak tako cenjen?

Nekatere stvari postanejo s staranjem preprosto boljše, npr. vina – starejša so, boljša so.

Iz podobnega razloga zorimo tudi steake.
Pri procesu zorenja steakov igrajo odločilno vlogo encimi, ki v določenem času in razmerah razgrajujejo mikro mišična vlakna in kolagen v mesnem tkivu. Nenadomestljivo vlogo ima tudi maščoba, v primeru steakov pa govorimo o maščobni marmoriranosti. Govedina je prepletena z mišičnimi vlakni, ki jih povezuje kolagen. Zaradi kolagena steak med pečenjem tudi otrdi. Zato je priporočljivo kupiti steake, ki imajo izrazito maščobno marmoriranost – če želite dober okus, seveda.

Med zorenjem govedine (steaka) se kolagen razgrajuje in mikro mišična vlakna trohnijo, ostanejo pa le mehka vlakna in maščobna marmoriranost. Izparevanje vode iz mesa je glavni razlog za bolj koncentriran okus.

Bolj suho zorjen steak –> Boljši in intenzivnejši okus

Kaj pomeni suho zorenje mesa (Dry aging)?

Na kratko: suho zorjeno = boljše.
Stari pisker se lahko pohvali z dolgoletnimi izkušnjami v suhem zorenju.

Suho zorjeno meso je znano kot kakovostno in z neprimerljivim boljšim okusom. Stari pisker v doseganje vrhunske kakovosti mesa vlaga veliko časa, dela in truda v lastni zorilnici z zmogljivostjo dva tisoč kilogramov govejega mesa. Suho zorjena govedina je priljubljena zaradi izvrstnega okusa in mehkosti, ki je pravo doživetje. Vrhunske restavracije in priznani mesarji prav tako menijo, da je suho zorenje proces in način brez konkurence!

Suho zorenje je tradicionalen in preizkušen način, po katerem se meso naravno stara. Meso pri nadzorovani temperaturi in vlažnosti ostane v zorilnici na prepihu določen čas. Proces predstavlja dehidracijo mesa, kjer vlaga izpareva iz mišic, vmes pa se ustvarja nasičenost naravnega okusa in arom. Encimi hkrati razkrajajo povezovalna tkiva, mišica pa posledično dobi večjo nežnost.

Suho zorjeno proti mokro zorjenemu
Suho zorjeno meso se od mokro zorjenega, po navadi kupljenega v supermarketu, razlikuje po tem, da mokro zorjeno vsebuje veliko več vode. Posledica pa je manj koncentriran okus, to meso se tudi bolj skrči kot suho zorjeno.
Pri mokrem zorenju ni oksidacije maščobe, s tem pa smo prikrajšani za okuse, ki smo jih deležni pri suho zorjenem mesu.
Zakaj suho zorjeno
Razlika med svežim in zorjenim mesom je ta, da sveže meso pripeljejo iz klavnice v mesarije in je že pripravljeno za nakup. Sveže meso večinoma uporabimo za golaž, zrezke in juho.
Meso, ki je suho zorjeno, pa iz klavnice pripeljejo v zorilnico. Meso nato v nadzorovanih razmerah zori v zorilnici od enega do štirih in več mesecev.
Meso med suhim zorenjem izgubi veliko količino vode, kar se seveda pozna pri teži (tudi do 30 %). Sledi še obrezovanje mesa, kjer izgubi še dodatnih 20 % prvotne teže. Posledica je visoka cena, saj je treba z njo pokriti vse nastale stroške procesa.
V zorilnici mesa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da lahko proces poteka brez zapletov. Potrebni so stalna temperatura 0,5–1,5 °C, nadzorovana vlaga in stalen prepih, ki preprečuje nastajanje neželenih bakterij. Na mesu se razvije plesen, ki pomaga pri mehčanju mesa.

Med suhim zorenjem mesa večino dela opravijo encimi, ki poskrbijo za mehčanje beljakovin, maščob in kolagena, posledično pa je meso mehkejše in nežnejše. Med zorenjem meso pridobi tudi okus, saj se krči in izgubi vodo, okus pa se skoncentrira v manjšem volumnu. Na zunanjem delu mesa mora nujno ostati debelejši sloj maščobe, ki se med pečenjem stopi, saj igra pomembno vlogo pri okusu mesa.

Zakaj »medium«?
Rdeča tekočina v steaku ni kri! Vsa kri izteče iz mesa že v klavnici. Ta tekočina je voda in mioglobin, beljakovina v mišicah, ki med mešanjem z vodo na pogled spominja na kri.
Zato steaka ne naročajte pečenega prek »mediuma«, saj se na visoki temperaturi iz mišičnih vlaken mesa izloči ves notranji mesni sok, ostane pa nam le še suh in gumijast goveji podplat.

Kako rezati steak?

Vsaka mišica v govedu ima svoj okus, kar je vredno gurmansko izkoristiti.  Torej je steak treba pravilno narezati, da je preprost za uživanje in slasten. Seveda najprej potrebujemo oster nož in trdo podlago, da so rezine takšne, kot morajo biti: tanke, sočne in nepozabne.

Steak se v osnovi reže prečno na smer mišičnih vlaken, ni pa vseeno, o katerem steaku govorimo. Za rezanje pljučnega fileja ni treba dodati nič več, kot je bilo napisano. 

Pri steakih s kostmi se najprej očisti morebitno odvečno obrobno tkivo, mesni del pa se nato ob kosti v celem kosu odreže od kosti.  Nato sledi rezanje prečno na smer mišičnega tkiva. Pri tanjših steakih odrežemo poševno rezino, da širino te povečamo. Pri debelejših steakih režemo pravokotno.

Pri steakih ribeye (s kostjo) se lahko odločimo za še popolnejši način razreza in uživanja. Steak ločimo po posameznih mišicah in jih ločeno skupaj s pripadajočim maščobnim tkivom režemo. Posamezne koščke steaka je mogoče vzdolžno prepoloviti in takšne rezine nato prečno na smer mišičnih vlaken tudi dokončno odrezati skupaj z maščobnimi deli. Revno pečena maščoba da steaku še dodaten dober okus, kar velja za fane steaka.
Pravi gurmani pečenega maščobnega tkiva ne mečejo stran.

Kaj je maščobna marmoriranost?

Maščobna marmoriranost se ocenjuje glede na razmerje maščobe in pustega mesa. Več ko je maščobe, bolje je.
Marmoriranje doda mesu okus, hkrati pa je eden od glavnih kazalnikov kakovosti mesa. Poleg okusa močno vpliva tudi na nežnost mesa in njegovo vlažnost.

Glede na marmoriranje ocenjujemo splošno kakovost posameznih steakov in jih razvrščamo v posamezne kakovostne razrede. V višji razred ko se uvršča, bolj slasten bo steak. Poleg prehrane na stopnjo marmoriranosti vplivata tudi pasma goveda in njena genetika. Ena izmed bolje marmoriranih pasem goveda, poleg japonske pasme kuroge washu (wagyu), je tudi black angus, ki zagotavlja zelo dobro teksturo marmoriranosti mesa.

Na stopnjo marmoriranosti zelo vpliva tudi presnova hrane, ki je spet odvisna od posamezne vrste goveda. Goveda, ki se hranijo s travo na naraven način in se lahko prosto gibljejo po pašnikih ter nimajo stresnega življenja, dajo meso z neprimerno boljšo maščobno marmoriranostjo.

Dobro marmorirano meso zaradi maščobe bolje ohranja vlago med peko steaka, rezultat pa je okusnejši, mehkejši in neprimerno sočnejši steak. Bolj marmorirani kosi so v ledju, medtem ko manj marmorirane najdemo v nogah, ramenih, …

Za doseganje čim višje stopnje maščobne marmoriranosti je treba pravilno izvesti celoten postopek vse od vzreje, pravilnega ravnanja z živaljo, hranjenja do starosti (ne premlado ne prestaro) …

Zakaj je meso goveda pitanega s travo (Grass Fed) najbolj cenjeno?

Številne raziskave in testi so pokazali, da je meso goveda, ki je bilo vzrejeno s travo iz svojega naravnega okolja (pašniki), neprimerno bolj hranljivo kot meso živali, ki so bile pitane le z žiti.  

Zgodovinsko gledano so se krave pasle prosto na pašnikih, kjer so uživale naravno hrano, in tudi naše telo je prilagojeno uživanju takšne govedine. Zato lahko zdravo govedino, obogateno z mikrohranili s pašnika, maščobnimi kislinami omega 3 ter vitaminoma A in E, pridelamo le iz krav, ki so jedle travo. 

Kot ima vsaka vrsta govedine različen okus, ima tudi vsaka pasma goveda različne prehranjevalne navade, način odraščanja in življenje. Naravno gojena govedina ima zaradi načina prehranjevanja in nestresnega življenja živine odlično marmoriranost. Rezultat pa se kaže tudi v barvi mesa, saj je to temno rdeče z odličnim okusom, maščoba pa je rumeno obarvana.
Zaradi življenja v svojem naravnem okolju je takšna živina tudi bolj zdrava in srečna. Tako gojena govedina z raziskavami podkrepljeno in dokazano koristno vpliva na naše zdravje.

Živina, ki se redi počasi, se normalno razvija, brez dodatkov za pospeševanje rasti. Živi svobodno, ni zaprta v hlevih, je bolj srečna in zdrava. Meso tako vzrejenega goveda je manj kalorično, boljšega okusa in bogatejše z:

  • maščobnimi kislinami omega 3,
  • vitaminom A,
  • vitaminom E in
  • mikrohranili.
Grass fed, Grain fed in Corn fed - lahko razložite te pojme?

V govejem mesu so vse potrebne hranilne snovi:

  • je visoka vsebnost vitaminov B12, B3, B6,
  • bogato je z železom, selenom in cinkom,
  • vsebuje visokokakovostne beljakovine,
  • vsebuje za mišice in možgane pomemben kreatin in karnozin.

Hranjenje s koruzo (corn fed) je konvencionalen način hranjenja, ki zagotavlja oskrbo z visokokakovostno, mehko in okusno govedino vse leto. Živali se večinoma gibajo na pašnikih in se prehranjujejo s travo.
Ob dopolnitvi 12–18 mesecev jih za 4–6 mesecev prestavijo v hlev z ogradami, ki omogoča 12–23 m² gibalne površine na žival. Prehranjujejo jih s strokovno pripravljeno mešanico koruze, silaže, sena in žganjarniških žit.

Pri hranjenju s travo (grass fed) se mlada teleta pasejo na pašnikih vse do starosti 12–18 mesecev. Potem sledi hranjenje v ogradah.
Zaradi celoletne rasti trave je večina s travo gojenih vrst govedi uvožene iz Avstralije in z Nove Zelandije.
Meso goveda, hranjenega s travo, je bolj hranljivo, še zlasti vsebuje veliko več:

  • vitamina A zaradi vsebnosti karotenoidov, kot je betakaroten,
  • vitamina E, ki celične membrane varuje pred oksidacijo,
  • veliko več drugih oksidantov, kot je vsebnost teh pri mesu goveda, hranjenega z žiti.

Živali, hranjene s travo, dajo meso:

  • z manj maščobami in posledično kalorijami kot živali, ki so hranjene z žiti (grain fed),
  • z veliko ugodnejšo sestavo maščobnih kislin kot živali, hranjene z žiti, saj meso goveda, hranjenega s travo, vsebuje:
  • do petkrat več zdravju koristnih maščobnih kislin omega 3,
  • dvakrat več zdravju koristne konjugirane linolne maščobe (CLA),
  • veliko manj enojno zasičenih maščob.

Hranjenje z žiti (grain fed).Meso krav, hranjenih z žiti:

  • je bolj mastno in z več kalorijami,
  • vsebuje manj maščobne kisline omega 3,
  • ima manj konjugirane linolne maščobe (CLA),
  • ima več enojno zasičenih maščob.

S travo dopitano govedo je vse življenje hranjeno samo s travo in krmno prehrano.

Kakšna je razlika med T-bone in Porterhouse steakom?

Ali govorimo o steaku porterhouse ali T-bone, je odvisno od velikosti pljučnega fileja. Ta je v steaku T-bone manjši kot v porterhousu. Da še lahko govorimo o T-bonu, mora biti pljučni file manjši od približno 5 centimetrov. Če je pljučni file večji, gre za steak porterhouse.

Zakaj je tatarski biftek tako poseben in zaželjen?

Tatarski biftek je zelo znana hladna jed iz surovega govejega mesa. Včasih je bil tatarski biftek kot priboljšek nepogrešljiv na različnih zabavah, še posebej novoletnih. Čeprav njegov izvor ni popolnoma znan, naj bi po nekaterih informacijah izviral iz Francije, informacija o dobri jedi pa se je nato hitro razširila.

Glavna sestavina tatarskega bifteka je dobro uležano goveje meso, ki mora biti odlične kakovosti. Natančneje pljučni file, ki je najmehkejši in najokusnejši del govejega mesa. Za dovršen okus pa se dodajo še številne druge sestavine (jajčni rumenjaki, gorčica, mleta paprika, kumarice, majoneza …). Seveda se nič ne zgodi brez odličnega kuharja, ki mora dobro vedeti, kako se stvarem streže.

Med uživanjem tatarskega bifteka pa ne boste deležni le izredno dobrega okusa, temveč tudi veliko vitamina B, s katerim je nasičena ta okusna jed. V surovem govejem mesu najdemo številne pomembne encime za svoje zdravje, ki jih v kuhanem mesu ni, saj jih z visoko temperaturo uničimo. Tatarski biftek je bogat tudi s proteini, ti pa so pomembna hrana za naše mišice. Surovo goveje meso vsebuje ogromne količine vitamina C, ki ga s kuhanjem mesa uničimo. Rdeč sok, ki se cedi iz mesa, pa ni kri, temveč mioglobin (mešanica beljakovin in vode). Ta igra glavno vlogo pri vnosu kisika v naše mišice.

Kakšne so pozitivne lastnosti rdečega mesa?

Če še vedno dvomite, ali je rdeče meso koristno ali ne, vam zagotavljamo, da ima veliko pozitivnih učinkov na vaše telo. Najpomembnejši je seveda izvor mesa, ki mora biti od preverjenega in uglednega dobavitelja. Če boste meso kupili od Starega piskra, ki izbira le govedino najboljše kakovosti, ste zagotovo na pravem mestu.

Pomembni vitamini, ki so v rdečem mesu
Rdeče meso je polno hranilnih snovi in vitaminov, in če ga konzumiramo v normalnih količinah, ima zagotovo pozitiven učinek na naše telo. Naštejmo samo nekatere vrste vitaminov in hranilnih snovi, ki jih vsebuje rdeče meso:

  • vitamin B12 (blagodejno učinkuje na srce in duševno zdravje),
  • železo (ima pomembno vlogo pri proizvodnji rdečih krvnih teles),
  • vitamin D (pozitivno vpliva na naše kosti in njihovo trdnost),
  • cink (pomaga pri premagovanju virusov in bakterij).

Vloga rdečega mesa pri ohranjanju zdravja srca
Čeprav nekateri menijo, da se je zaradi zdravja srca treba izogibati rdečemu mesu, pa ti ljudje živijo v veliki zmoti. Dokazano je namreč, da dajemo svojemu telesu le najboljše, če rdeče meso konzumiramo v zmernih količinah – tako kot vse druge jedi.
Glavna prednost steaka je, da lahko ogromno prispeva k izboljšanemu delovanju našega srca. Maščoba, ki jo vsebuje, pa je nenasičena in koristna za telo. Nekatere znanstvene raziskave se nagibajo tudi k temu, da ima rdeče meso velik vpliv na zmanjšanje slabega holesterola, celo večji kot piščančje meso.

Dodatne prednosti uživanja rdečega mesa
Rdeče meso je zagotovo odličen vir beljakovin, te pa so temeljne pri gradnji mišične mase. Kadar v telo vnesemo zadostno količino beljakovin, imamo več energije in smo lažje kos vsakodnevnim opravilom. Posledično se počutimo bolj sito in manj posegamo po nezdravi hrani.
Rdeče meso med drugim vsebuje vitamin B12, ki odlično vpliva na izboljšanje našega spomina in koncentracije. Če ga poskušamo nadomestiti z različnimi rastlinskimi beljakovinami, obstaja verjetnost premajhnega vnosa priporočene dnevne količine, ki za odraslega človeka znaša 2,5 mcg dnevno.

Možne nevarnosti rdečega mesa
Danes je način vzreje živine drugačen kot včasih, ko so si krave same poiskale hrano na pašniku. Danes je večina krav rejenih na farmah, kjer jih hranijo s točno določeno hrano, saj le tako lahko iz njih pridobimo najboljšo mogočo kakovost govedine.
Pri odgovornem in premišljenem ravnanju je lahko ta način kmetovanja precej dober. Problem pa nastane, kadar jih kmetje po želji za boljšim okusom mesa hranijo s sintetično hrano, dodajajo antibiotike in hormone ali meso preveč procesirajo po zakolu, produkt tega pa je seveda manj zdravo meso. Zato se je pred nakupom mesa treba nujno pozanimati o njegovem izvoru!
Rdeče meso je polno vitaminov in pomembnih hranil, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znano in preverjeno poreklo dobaviteljev, s katerimi dela Stari pisker, pa vam zagotavlja uživanje mesa najboljše kakovosti, ki dobro vpliva na vaše zdravje.

Povezava med zdravjem in govedino

Govedina je zelo zdrava hrana z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov. Nasičena je z vsemi pomembnimi minerali za naše telo, kot so železo, kalcij, cink, magnezij, fosfor, selen …, ter vitamini iz skupin, kot so A, D, E, K, C, in B.

Hrana, ki jo uživamo, mora biti zdrava, varna, raznovrstna in uravnotežena. Z uživanjem govejega mesa naše telo pridobi pomembne minerale, ki se hitro absorbirajo v telo. Proteini, ki jih vsebuje goveje meso, so visokih bioloških vrednosti in vsebujejo vse potrebne aminokisline. Goveje meso vsebuje od 120 do 140 kalorij na 100 gramov mesa. Debelejši deli imajo lahko tudi do 200 kalorij na 100 gramov mesa. Telo pa za normalno delovanje potrebuje približno dva tisoč kalorij dnevno.

Železo je ena od ključnih sestavin mesa in govedina vsebuje 2–4 miligramov na 100 gramov. 100 gramov govedine nam lahko zagotovi več kot 20 % potrebne dnevne vrednosti za telo. Zato ljudem, ki ne jedo mesa, večinoma primanjkuje železa.

Goveje meso je odličen vir cinka, saj s 100 grami mesa zaužijemo kar 30–40 % priporočenega dnevnega vnosa. Podobno bogato je z magnezijem, kalijem, bakrom itd. Goveje meso je bogato z vitamini iz skupine B, še posebej z vitaminom B12, ki ga ne najdemo v zelenjavi, telo pa ga potrebuje za vzdrževanje rdečih krvničk. Vsi kosi govejega mesa vsebujejo 2 mikrograma vitamina B12 na 100 gramov mesa. Naše telo pa potrebuje povprečno približno 2 mikrograma tega vitamina na dan.

Je uživanje rdeče pečenih steakov lahko škodljivo zdravju?

Klasičen biftek tartar ali tartarc po slovensko je pri nas pogosto na mizah. To je v celoti surovo meso in ni »škodljivo«, tako povedo Slovenci, Čehi, Poljci, Nemci, Angleži in še marsikdo.

Da rdeče pečeno meso ni surovo, je temperaturno obdelano do določene stopnje v skladu z vašo željo. Rdeča tekočina, ki se izcedi iz pečenega steaka, ni kri, temveč mesni sok.

Vsak se sam odloča za želeno stopnjo pečenja steaka. S tem tudi vsak zase prevzame morebitno tveganje, povezano z različnimi stopnjami pečenja in uživanja steaka.

Kateri so najbolj zdravi kosi steakov?

Znano in tudi dokazano je, da ima rdeče meso številne pozitivne učinke na naše telo. V prvi vrsti je polno vitaminov, ki odlično vplivajo na obnovo rdečih krvničk v našem telesu, poleg vseh drugih pozitivnih stvari pa pomaga izboljševati naš imunski sistem, odlično vpliva na zmanjševanje slabega holesterola in je dobesedno hrana za naše možgane.

Maščoba, ki jo vsebujejo steaki, je mononenasičena in zdrava. Vsak kos steaka je zdrav, zato lahko ob kateremkoli kosu steaka brez slabe vesti uživate vsak dan! Izbor tega je odvisen le od vaših želja in vašega okusa.

Informacije o maščobi govedine in vpliv prehrane

S travo in žiti gojena govedina – kakšna je razlika?
Prehrana goveda zelo vpliva na hranilno sestavo njegovega mesa z vidika:

  • maščob,
  • maščobnih kislin (omega 6 in omega 3),
  • konjugirane linolne kisline (CLA),
  • antioksidantov,
  • vitaminov,
  • mineralov.

Govedo, hranjeno s travo, daje meso z veliko nižjo vsebnostjo maščob in posledično z manj kalorijami in slabega holesterola, kot je vsebnost v mesu z žitom hranjenega goveda.

Poli nenasičeni maščobni kislini omega 6 in omega 3
Vzajemno skrbita za naše zdravje, saj pozitivno vplivata:

  • na vzdrževanje možganske funkcije,
  • na zdravje kože, las, kosti,
  • na upočasnitev veliko vrst raka itd.

Nekatere pasme goveda, ki je hranjeno s travo, lahko dajo meso s petkrat večjo vsebnostjo maščobnih kislin omega 3 kot pri reji z žiti.

Konjugirana linolna kislina (CLA)
CLA je poli nenasičena maščoba, naravno prisotna v govejem mesu, ima lastnosti antioksidanta in nas lahko varuje pred diabetesom, rakom, arteriosklerozo, srčnimi obolenji, znižuje telesne maščobe, poveča mišično maso.

Če je govedo hranjeno s travo, potem daje meso s tri- do petkrat večjo vsebnostjo CLA kot pri hranjenju z žiti.
Meso s travo hranjenega goveda je tudi precej bogatejše z:

  • vitamini E in C,
  • minerali (kalij, magnezij, kalcij, železo, cink …) in
  • betakarotenom.
Kakšne so karakteristike zorjenih steakov?

Zorjeni goveji steaki se zelo razlikujejo od svežih steakov kupljenih v mesnici. Karakterizira jih neprimerljivo boljši okus, mehkoba in sočnost.

Seveda imajo suho zorjeni steaki tudi popolnoma drugačen vonj in barvo, kot pa sveža govedina v mesnici. Zorjena govedina je praviloma temnejše rdeče barve – daljša je doba zorjenja, temnejša je barva.

Sveži goveji steaki so na prstno odtis zelo elastični; tkivo se takoj povrne v prvotno stanje. Prstni odtis na površini zorjenega steaka pusti v tkivu vdolbinco – daljša je doba suhega zorjenja, dlje ostane v tkivu vdolbina.

Sveži goveji steaki nimajo intenzivnega vonja, medtem ko suho zorjene steake karakterizira zelo značilen vonj po zorjenem mesu.

Sonfekcionirane steake pakiramo v vakum vrečke, vsled varnosti in neoporečnosti transporta do dokončnega uporabnika. Transport vršimo skladno z veljavnimi HACCP predpisi.

Sčasoma se lahko iz mesa izloči nekaj tekočine, ki se nabere v plasičnem vakuumskem pakiranju. To je popolnoma normalno in značilno za meso. Ta tekočina ni kri in je poznana kot “mesni sok”. Potrebno je vedeti, da čeprav ima tekočina lahko malce neprijeten vonj to nikakor ne pomeni, da je steak pokvarjen! Takšne steake je priporočljivo osušiti s papirnato servieto in prepakirati v drugo neprodušno plastično vrečko iz katere iztisnemo ves zrak. Steaka med prepakiranjem ne spirajte z vodo, saj s tem vnesete dodatne neželene bakterije.

Steake in sveže meso je priporočljivo hraniti na temperaturi 2-4 °C, ne več. V kolikor takšna hramba na vašem domu ni možna, je priporočljivo steake čimprej pojesti oz. jih prevakumirane in osušene zamrzniti.

Meso je potrebno počasi odtaljevati, obvezno v hladilniku!

Steak skica

Vrhunska kvaliteta

Kot strastni mesojedci
prisegamo le na najboljše!

Globus skica

Raznolika ponudba

Lokalni in tuji
preverjeni dobavitelji.

Govedo skica

Lastna zorilnica

Sami zorimo meso
le iz zdrave reje.

Paket skica

Vakuumsko pakiranje

Lastna dostava v hlajenem
vakuumskem pakiranju.